10.01. Xylechinus pilosus (Ratzeburg, 1837) KOSMATI LUSKIČAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BE CT CZ DE EN FI FR GB GE GR HU IT LA NR NT PL RO SK SL SV ST SZ UK
A: ES FE HEI JA JIL KZ MG NC SHA WS XIN
Slika 46: kosmati luskičar Xylechinus pilosus, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Siegel 1866: Dendroctonus pilosus Rtzb.; Grüne 1979: X. pilosus (Ratzeburg, 1837); Freude, Harde, Lohse 1981: X. pilosus Ratzeburg; Pfeffer & Knížek 1993: X. pilosus (Ratzeburg, 1837); Pfeffer 1995: X. pilosus (Ratzeburg, 1837).
Slika 47: kosmati luskičar Xylechinus pilosus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta se pojavlja v osrednji, severni in vzhodni Evropi, v Sibiriji in v Aziji. Siegel (1866) navaja, da je vrsta »na Kranjskem redka, živi skupaj z vrsto Dendroctonus micans«. Večinoma je kosmati luskičar prisoten na Picea abies, P. obovata, redko na Pinus pumila, Larix decidua, občasno na Abies alba in A. sibirica ter Pinus cembra. Po letu 1990 je bila vrsta zabeležena le na Gorenjskem in Koroškem, kjer so se osebki ujeli v pasti na nadmorskih višinah nad 1100 m ali pa na skladiščih lesa (slika 47). Je monogamna vrsta z enoletno generacijo, roji maja in junija. Dolbe asimetričen dvokrak prečni rovni sistem, dolgi larvalni rovi so v beljavi. Dolžina adulta je 2,2‒2,5 mm (slika 46). Je vrsta, ki naseljuje debla mrtvih, močno razkrajajočih se dreves ali pred kratkim podrta drevesa. X. pilosus je sekundarni saproksil.