32.02. Scolytus intricatus (Ratzeburg, 1837) HRASTOV BELJAVAR
RAZŠIRJENOST
E: AB AU BE BH BU BY CT CR CZ DE EN FI FR GB GE GR HU IT KZ LA LT LU MC NL NR NT PL RO SK SL SP ST SV SZ YU »Caucasus«
N: AG MO TU
A: IN NC TR
Slika 151: hrastov beljavar Scolytus intricatus, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Siegel 1866: Scolytus intricatus Rtzb.; Grüne 1979: Scolytus intricatus Ratzeburg, 1837; Freude, Harde, Lohse 1981: Scolytus intricatus Ratzeburg; Titovšek 1988: Scolytus intricatus (Ratzeburg); Pfeffer & Knížek 1993: S. intricatus (Ratzeburg, 1837); Pfeffer 1995: S. intricatus (Ratzeburg, 1837).
Slika 152: hrastov beljavar Scolytus intricatus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je prisotna v južni, srednji in vzhodni Evropi, v severni Evropi (z izjemo južnošvedskega visokogorja), na Kavkazu, v zahodnem Kazahstanu, Mali Aziji in severni Afriki (Tunizija, Alžirija, Maroko). Siegel (1866) navaja, da vrsta »na Kranjskem ni redka, v stoječih in podrtih hrastih«. V Sloveniji je vrsta razmeroma pogosta, manjkajo le najdišča na Koroškem in v Beli krajini (slika 152). Gostitelji so: Quercus canariensis, Q. castaneifolia, Q. cerris, Q. coccifera, Q. frainetto, Q. ilex, Q. lusitanica, Q. petraea, Q, pubescens, Q. robur, Fagus orientalis, F. sylvatica, Ostrya carpinifolia, Castanea sativa, Carpinus betulus, Betula verrucosa, Populus tremula, P. alba, Sorbus aria, Ulmus spp. in Parrotia persica. V Sloveniji je bil hrastov beljavar najden na Quercus petraea, Q. robur in le enkrat na Ostrya carpinifolia. Floemofagna monogamna vrsta razvije 1‒2 generaciji letno, prvič roji maja in junija, drugič septembra. Rovni sistem je enokrak, prečni, materinski hodnik je dolg le 1‒3 cm. Rovi ličink potekajo vzdolžno. Naseljuje debla in veje. Telo je kratko, cilindrično, dolžina znaša 2,4‒4,2 mm. Pokrovki potekata skoraj vodoravno do konca zadka, kjer sta okroglo pristriženi. Zadek se od 2. sternita poševno dviga k pokrovkam. Telo je črne barve, tipalke, noge in elitre so rdečkasto rjave. Pri samčku na glavi, z roba čelnega ščita, štrlita, kot dva rožička, šopka dolgih dlačic. Pri samički je čelo nekoliko izbočeno in razbrazdano (slika 151). Mladi hrošči opravljajo zrelostno hranjenje na lanskoletnih in letošnjih hrastovih poganjkih ali brstih, zato je vrsta hkrati primarna in sekundarna.