29.01. Orthotomicus erosus (Wollaston, 1857) JUŽNOEVROPSKI BORAR
RAZŠIRJENOST
E: AZ AU BU CR CT FR GB GR IT MA MC NL PL PT SL SP ST SZ UK YU
N: AG EG LB MO MR TU
A: AF ANH FUJ GUA GUI GUX HEN HUB HUN IN IS JIA JIX JO LIA SCH SHA SHN SHX SY TR UZ YUN ZHE »Koreja«
AFR
NAR
Slika 123: južnoevropski borar Orthotomicus erosus, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Grüne 1979: Orthotomicus erosus Wollaston, 1857; Freude, Harde, Lohse 1981: (Ips) erosus (Wollaston); Titovšek 1988: Orthotomicus erosus (Wollaston); Pfeffer & Knížek 1993: O. erosus (Wollaston, 1857); Pfeffer 1995: O. erosus (Wollaston, 1857).
Slika 124: južnoevropski borar Orthotomicus erosus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je prisotna v srednji, južni in jugovzhodni Evropi, na Krimu, Kavkazu, Mali Aziji, severni Afriki, na afrotropskem in nearktičnem območju. V Sloveniji je vrsta razmeroma pogosta v zahodnem delu države, manjkajo pa najdišča na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju (slika 124). Gostitelji so predvsem kontinentalne in mediteranske vrste borov: Pinus halepensis, P. canariensis, P. pinaster, P. pinea in Pinus spp.. Redko naseljuje Abies pinsapo, A. alba, A. nordmanniana, Cedrus atlantica in Picea spp.. Pri nas je bila vrsta ugotovljena na P. sylvestris, P. nigra, P. pinea in P. halepensis. Letno razvije dve generaciji, prvič roji aprila in maja, drugič julija. Gradi dolge, nepravilne, pogosto vzdolžno usmerjene zvezdaste rovne sisteme. Dolžina adultov je 2,7‒3,5 mm. Koničnik je zelo strm, skoraj navpičen, gosto punktiran, ni žlebasto poglobljen. Spolni dimorfizem je močno poudarjen, pri samcu so zobčki na obronku krepko razviti (slika 123). Je sekundarna vrsta, v Evropi je zelo pogosta v sveže podrtih drevesih, v neobeljeni hlodovini ali v drevesih, ki so jih napadli agresivnejši podlubniki ali pa hirajo zaradi drugih biotskih ali abiotskih dejavnikov.