28.05. Ips sexdentatus (Boerner, 1766) DVANAJSTEROZOBI LUBADAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BE BH BU BY CR CT CZ DE EN FI FR GB GE GR HU IT LA LT LU MC MD NL NR NT PL PT RO SK SL SP ST SV SZ UK YU
A: ES FE GAN HEB HEI HEN HUB JA JIL KZ LIA MG NC NMO SC SCH SHA SHX TR WS YUN
ORR
Slika 119: dvanajsterozobi lubadar Ips sexdentatus (samček 1x – lateralno, samička 2x – dorzalno) (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Siegel 1866: Bostrychus stenographus Dft.; Grüne 1979: Ips sexdentatus (Boerner, 1767); Freude, Harde, Lohse 1981: Ips sexdentatus Boerner; Titovšek 1988: Ips sexdentatus (Boerner); Pfeffer & Knížek 1993: I. sexdentatus (Börner, 1776); Pfeffer 1995: I. sexdentatus (Börner, 1776).
Slika 120: dvanajsterozobi lubadar Ips sexdentatus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v Evropi, na Krimu, Kavkazu, Mali Aziji, Sibiriji, Koreji, Japonskem in severnem Kitajskem. Siegel (1866) navaja, da vrsta »na Kranjskem ni redka, pod borovim lubjem«. I. sexdentatus se pojavlja v večjem delu Slovenije, vendar so gostote populacij nizke (slika 120). Gostitelji: Pinus sylvestris, redkeje P. pinaster, P. nigra, P. heldreichii in P. koraiensis, redko tudi Abies alba, A. nordmanniana, Larix decidua, L. sibirica, Picea abies in P. orientalis. V Sloveniji je najpogostejši gostitelj črni bor (P. nigra). Roji od aprila do maja in od julija do avgusta, letno razvije 2‒(5) generacij. Je floemofag, gradi zelo dolge zvezdaste rovne sisteme z 2‒5 materinskimi rovi. Je izrazito sekundarno-terciarna vrsta, največkrat jo najdemo na napadeni hlodovini. Dolžina adultov znaša 5,5‒8,9 mm. Oba spola imata na obronku vsake pokrovke po 6 zobčkov, četrti je največji in gumbasto odebeljen (slika 119). Feromoni: Ipsdienol, (Ipsenol) (Vité s sod. 1974; Vité 1978, Bakke & Hughes 1974).