28.03. Ips cembrae (Heer, 1836) MACESNOV LUBADAR
RAZŠIRJENOST
E: AU CT CZ DE FR GB GE GR HU IT LS NL NT PL SK SL SZ
A: FE HEI JA JIL KZ MG SC WS
Slika 116: macesnov lubadar Ips cembrae (samček 2x, samička 2x), lateralno, dorzalno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Grüne 1979: Ips cembrae Heer, 1836; Freude, Harde, Lohse 1981: Ips cembrae Heer; Titovšek 1988: Ips cembrae (Heer); Pfeffer & Knížek 1993: I. cembrae (Heer, 1836); Pfeffer 1995: I. cembrae (Heer, 1836).
Slika 117: macesnov lubadar Ips cembrae, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta se pojavlja v zahodni in srednji Evropi, v severni Rusiji, Sibiriji, Sahalinu, Koreji, Mongoliji, na Japonskem in na severozahodnem delu Kitajske. Vrsta je v Sloveniji veljala za redko, dokler ni bil v letih 1994‒1996 narejen sistematični popis v severnem delu Slovenije, delno tudi z uporabo sintetičnih feromonov. Vrsta je prisotna v montanskem in subalpinskem pasu severne Slovenije (slika 117). Gostitelji so pretežno Pinus cembra, Larix decidua, L. gmelinii in L. sibirica, vendar naseljuje tudi Larix leptolepis, Pinus mugo, P. sylvestris, Picea abies, Abies alba in Pseudotsuga menziesii. V Sloveniji smo vrsto našli le na L. decidua in P. abies. Je floemofag, letno razvije 1‒2 generaciji, roji konec aprila in julija. Dolbe vzdolžno usmerjene zvezdaste rovne sisteme, z 2‒4 materinskimi rovi. Dolžina adultov je 4,5‒6,0 mm. Oba spola imata na obronku vsake pokrovke po štiri zobčke, tretji je največji in gumbasto odebeljen. Na bleščečem koničniku ob šivu pokrovk izraščata na vsaki strani po ena vrsta dlačic (slika 116). Ogroža zlasti sestoje macesna, osnovane zunaj njegovega naravnega areala. Feromoni: Ipsdienol, Ipsenol (3-Methyl-3-buten-1-ol) (Stoakley s sod. 1978).