38.02. Xylosandrus germanus (Blandford, 1894) ČRNI AMBROZIJEVEC
RAZŠIRJENOST
E: AU BE CR CZ FR GE GG HU IT NL SL* SP ST SZ
A: ANH FE FUJ GUA GUI GUX HAI HEN HUB HUN JA NC SC SCH SHA SHX TAI TR XIZ YUN ZHE
NAR
ORR
Slika 182: črni ambrozijevec Xylosandrus germanus, dorzalo, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Grüne 1979: Xylosandrus germanus Blandford, 1894; Freude, Harde, Lohse 1981: Xylosandrus germanus Blandford; Pfeffer & Knížek 1993: Xylosandrus germanus (Blandford, 1894); Pfeffer 1995: Xyleborus germanus Blandford, 1894.
Slika 183: črni ambrozijevec Xylosandrus germanus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Tujerodna vzhodnoazijska vrsta, prvič opisana na Japonskem. Pozneje je bila prenesena v ZDA, po drugi svetovni vojni pa v zahodno Evropo (Nemčijo, Francijo, Belgijo, zahodno Švico). Danes je vrsta razširjena tudi v Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem, Nizozemskem, v Češki republiki, Italiji, Španiji, Azij, na južnem območju evropskega dela Rusije ter na nearktičnem in orientalskem območju. Pri nas je bila prvič najdena na Sabotinu leta 2000. Številne novejše najdbe v pasteh kažejo, da je vrsta razširjena in pogosta po vsej Sloveniji z izjemo Prekmurja, Koroške in Bele krajine (slika 183). Črni ambrozijevec je polifag na trdih listavcih, redkeje na iglavcih. Gostitelji so: Quercus robur, Q. petraea, Q. rubra in Fagus sylvatica, redkeje Betula pendula, Alnus glutinosa, Carpinus betulus, Ulmus laevis, Acer pseudoplatanus, Robinia pseudoacacia, Picea abies, Pinus strobus, P. densiflora, P. pentaphylla, Abies alba, Juglans spp., Prunus cerasus in Prunus spp.. Vrsta je bila pri nas zabeležena na Castanea sativa, Fagus sylvatica, Quercus petraea, Abies alba in Picea abies. Je ksilomicetofagna vrsta, razvije 1‒2 generaciji letno, roji maja. Naseljuje zlasti srednje in spodnje dele debel mlajših dreves z gladko skorjo. Vrsta dolbe družinski ploskovni rovni sistem, podobno kot azijski ambrozijevec (Xylosandrus crassiusculus), iz katerega izriva svetlo črvino v obliki štrlečih paličastih tvorb dolžine 2–3 cm. Dolžina adulta je 1,0‒1,8 mm, so svetlo do temno rjavi, s poševnim koničnikom. Pokrovki sta različno punktirani, tipalki in noge so rumene barve (slika 182). Ambrozijski podlubnik v rovne sisteme vnaša ektosimbiontske glive.