38.01. Xylosandrus crassiusculus (Motschulsky, 1866) AZIJSKI AMBROZIJEVEC
RAZŠIRJENOST
E: IT SL*
A: ANH BT FUJ GUA GUI HKG HAI HEB HUB HUN HP JA NC NP SC SCH SD SHA SHN TAI UP XIZ YUN ZHE
AFR
AUR
NAR
NTR
ORR
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Wood, Bright 1992; Löbl, Smetana 2011.
Slika 181: azijski ambrozijevec Xylosandrus crassiusculus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Tujerodna vrsta azijskega izvora (Butan, Fujdjan, Sikkim, Nepal, Japonska, Kitajska, Indija), pojavlja se tudi v Afriki, Severni, Srednji in Južni Ameriki ter v Oceaniji. V Evropi je bila prvič najdena leta 2003 v Toskani, v sestoju obmorskega bora (Pinus pinaster) in cera (Quercus cerris), pozneje se je razširila še v Francijo (2014) in Španijo (2016). Azijski ambrozijevec je bil najden v Podsabotinu v Goriških brdih avgusta 2017 v pasti pri monitoringu škodljivih karantenskih organizmov, istega leta na lokaciji Prvačna, tudi v pasteh za monitoring škodljivih organizmov (slika 181). Po podatkih iz literature je azijski ambrozijevec polifag, ki naseljuje Acacia spp., Alnus spp., Camellia spp., Cocos spp., Coffea spp., Fagus spp., Malus spp., Populus spp., Quercus spp., Salix spp., Ulmus spp., Vitis vinifera in Pinus spp.. Letno razvije dve generaciji. Podobno kot črni ambrozijevec (Xylosandrus germanus) izdela družinski ploskovni rovni sistem. Iz naseljenih debel izriva črvino v obliki štrlečih 3‒4 cm dolgih paličastih tvorb. Dolžina samčkov znaša 1,5 mm, samičk pa 3,0 mm. Koničnik je preprosto zaobljen. Je ambrozijska ksilomicetofagna vrsta, samice v rovni sistem vnašajo simbiontske glive iz roda Ambrosiella.