37.04. Xyleborus monographus (Fabricius, 1792) HRASTOV LESAR
RAZŠIRJENOST
E: AB AL AU BE BU BY CR CZ DE EN FR GB GE GR HU IT LA LU MC NL NR NT PL PT RO SK SL SP ST SV SZ UK YU
N: AG MO
A: IQ SC TR
Slika 177: hrastov lesar Xyleborus monographus, dorzalo, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Siegel 1866: Bostrychus monographus Fab.; Grüne 1979: Xyleborus monographus Fabricius, 1792; Freude, Harde, Lohse 1981: Xyleborus monographus Fabricius; Titovšek 1988: Xyleborus monographus (Fabricius); Pfeffer & Knížek 1993: X. monographus (Fabricius, 1792); Pfeffer 1995: X. monographus (Fabricius, 1792).
Slika 178: hrastov lesar Xyleborus monographus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v južni, srednji in vzhodni Evropi, v Ukrajini, severni Afriki in Mali Aziji. Siegel (1866) navaja, da vrsta »na Kranjskem ni redka, v hrastih«. Vrsta je razširjena po vsej Sloveniji, manjkajo le najdišča v Beli krajini, Koroškem in v Prekmurju (slika 178). Gostitelji so Quercus canariensis, Q. castaneifolia, Q. cerris, Q. coccifera, Q. ilex, Q. lusitanica, Q. petraea, Q. pubescens, Q. robur in Q. suber. Redkeje se pojavlja tudi na Acer spp., Fagus sylvatica, F. orientalis, Ulmus laevis, Ulmus spp., Carpinus betulus, Betula pendula, Juglans regia, Castanea sativa in Prunus avium. Pri nas je bila večina primerkov ujetih v pasti, med gostitelji pa so zabeleženi Quercus petraea, Q. robur, enkrat tudi Picea abies (panj). Je ksilomicetofagna vrsta, letno razvije dve generaciji, prvo rojenje poteka marca in aprila, drugo junija in julija. Rovni sistem je viličast, od 5 do 15 cm dolgega radialnega vhodnega hodnika se v razne smeri odcepijo do 12 cm dolgi materinski rovi, ki ležijo približno v isti ravnini. Hodniki prodrejo globoko v črnjavo. Samčki merijo v dolžino 2,0‒2,5 mm, samičke pa 3,0‒3,5 mm. Hroščki so podolgovate valjaste oblike. Pri obeh spolih je koničnik sploščen, na njem so štirje manjši zobčki, ki so razporejeni v obliki kvadrata. Pri samčku je sprednji rob vratnega ščita močno izbočen (slika 177). Samčki so v populaciji 8,5-krat manj zastopani kot samičke. Hrastov lesar je ambrozijski podlubnik, ki naseljuje le sveže posekan les in poškodovano stoječe drevje. Vrsta povzroča pomembno tehnično škodo na hrastu.