36.01. Xyleborinus saxesenii (Ratzeburg, 1837) MALI LESARČEK
RAZŠIRJENOST
E: AB AL AU AZ BE BU BY CR CT CZ DE EN FR GB GR HU IT LA LT LU MA MC MD NL NR NT PL PT RO SK SL SP ST SV SZ UK YU »Caucasus«
N: AG CI EG LB MO MR TU
A: ANH ES FE FUJ GUI GUX HEB HEI HUN IN IS JA JIA JIL JIX KA KI KZ MG NC NE NIN SC SCH SD SHA SHX SY TAI TD TM TR UP WS XIZ YUN ZHE
AFR
AUR
NAR
NTR
ORR
Slika 171: mali lesarček Xyleborinus saxesenii, lateralno, dorzalno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Grüne 1979: Xyleborus saxeseni Ratzeburg, 1837; Freude, Harde, Lohse 1981: Xyleborinus saxeseni Ratzeburg; Pfeffer & Knížek 1993: Xyleborus saxeseni (Ratzeburg, 1837), Pfeffer 1995: Xyleborus saxesenii (Ratzeburg, 1837).
Slika 172: mali lesarček Xyleborinus saxesenii, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v Evropi, centralni Aziji, Kavkazu, Iranu, Mali Aziji, Mongoliji, na severnem Kitajskem, Koreji, Japonskem, ZDA, Kanadi, Avstraliji in Braziliji. Razširjenost vrste je bila pri nas podcenjena, gre za eno najpogostejših vrst podlubnikov v Sloveniji, manjkajo le najdišča v Beli krajini, Koroškem in v Prekmurju (slika 172). Mali lesarček je polifag na številnih listavcih, na Alnus glutinosa, Alnus spp., Aesculus hippocastanum, Betula pubescens, B. pendula, Castanea sativa, Fagus sylvatica, Fraxinus excelsior, F. ornus, Juglans regia, Koelreuteria paniculata, Pyrus communis, P. malus, Populus nigra, Prunus armeniaca, P. avium, P. cerasus, P. domestica, P. padus, P. persica, P. spinosa, Quercus pedunculata, Q. petraea in Sorbus torminalis, redkeje na Carpinus spp., Ulmus spp., Acer spp., Corylus spp., Tilia spp., Salix spp., Malus spp. in Prunus spp.. Včasih se pojavlja na iglavcih (Pinus spp., Larix spp., Picea spp., Cedrus spp., Abies spp., Tsuga spp.). Pri nas se je pogosto masovno lovil v pasti. Med gostitelji so v Slovenji zabeleženi le Quercus petraea (panj), Picea abies (debelca in panji) in Liquidambar styraciflua (v drevesnici). Je ksilomicetofagna vrsta, letno razvije 1‒2 generaciji, roji aprila in junija. Naseljuje zlasti srednje dele stoječih debel, fiziološko oslabljenih ali sveže posekanih dreves. Rovni sistem je družinsko ploskovni. Na koncu plitvega vhodnega radialnega rova (dolžine 2‒7 cm) samica izdolbe materinske rove, ki so usmerjeni po braniki. V te rove odlaga jajčeca, izlegle ličinke nato gradijo svoj družinski rov (ali več rovov dolžine 2‒6 cm), ki se širi/širijo paralelno z lesno strukturo (vzdolžno) in oblikujejo votlino s površine do 20 cm2. Ličink je lahko do 80. Vrsta v rove vnaša glive, ki razkrajajo les, s katerim se prehranjujejo ličinke. Dolžina samčkov znaša 1,6‒1,8 mm, dolžina samičk pa 2,0‒2,4 mm. Telo je rdeče-rjavo do črno. Vratni ščit in začetek pokrovk sta skoraj brez dlačic. Na koničniku so na pokrovkah v bližini šiva pokrovk ter v 3. in 5. medprostoru topi, drobni zobčki (slika 171). Vrsta je zelo pogosta v mešanih listnatih gozdovih. Rovi so relativno plitvo v lesu, zato vrsta nima posebnega gospodarskega pomena, razen ob naselitvi na plemenite listavce. Pogosto se pojavlja z drugimi floemofagnimi in ksilomicetofagnimi podlubniki. Od črnega ambrozijevca (Xylosandrus germanus) in azijskega ambrozijevca (Xylosandrus crassiusculus) se razlikuje po tem, da iz rovnega sistema ne izriva črvine v obliki palčk.