32.09. Scolytus scolytus (Fabricius, 1775) BRESTOV BELJAVAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BE BU BY CR CT CZ DE EN FI FR GB GE GR HU IR IT LA LT LU NL NT PL PT RO SL SK SP ST SV SZ UK YU »Caucasus«
A: ES IN KZ TR UZ WS
Slika 164: brestov beljavar Scolytus scolytus, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Siegel 1866: Scolytus destructor Ol.; Grüne 1979: Freude, Harde, Lohse 1981: Scolytus scolytus Fabricius; Titovšek 1988: Scolytus scolytus (Fabricius); Pfeffer & Knížek 1993: S. scolytus (Fabricius, 1775); Pfeffer 1995: S. scolytus (Fabricius, 1775).
Slika 165: brestov beljavar Scolytus scolytus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v Evropi, severno sega do Švedske, v vzhodni in zahodni Sibiriji, Kazahstanu, Turčiji in Uzbekistanu. Siegel (1866) navaja, da je bila vrsta »na Kranjskem redka«. Vrsta je bila v 20. stoletju razširjena po večjem delu Slovenije z izjemo SV dela države. Po letu 2000 sta znani le dve novi najdišči (slika 165). Populacije so verjetno v upadanju zaradi propadanja bresta. Gostitelji so Ulmus carpinifolia, U. laevis, U. glabra in Zelkova carpinifolia, redkeje Quercus suber, Fraxinus excelsior, Carpinus betulus, Prunus dulcis, Prunus armeniaca, Populus nigra, Salix nigra in Juglans regia. V Sloveniji je bila vrsta najdena na Ulmus minor, U. glabra in U. campestris. Je monogamna vrsta, razvije dve generaciji letno, roji maja in junija. Naseljuje debelolubne dele drevesa, debla in debelejše veje. Rovni sistem je enokrak, vzdolžni, leži skoraj v celoti v skorji, materinski hodnik je dolg 2‒3 cm. Dolžina adulta je 3,0‒6,0 mm. Zadek se od 2. sternita poševno dviga k pokrovkam, na 3. in 4. sternitu ima po eno manjšo gumbasto grbico. Spolni dimorfizem se kaže v obliki čela in v šopku dlačic na analnem sternitu (slika 164). Mladi osebki opravljajo zrelostno prehranjevanje na listnih pecljih in vejicah. Vrsta prenaša trose gliv Ophiostoma ulmi in O. novo-ulmi, zato je brestov beljavar ekonomsko zelo pomembna vrsta. Feromoni: (+)-threo-4-Methyl-3-heptanol; threo-4-Methyl-3-heptanol in α-Multistriatin (Blight s sod. 1977; Gerken 1977).