32.07. Scolytus ratzeburgii (E. W. Janson, 1856) BREZOV BELJAVAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BE BU BY CR CT CZ DE EN FI FR GB GE GR HU IT LA LT LU NL NR NT PL RO SK SL SP ST SV SZ YU »Caucasus«
A: ES FE HEI IN JA JIL KZ MG NC SC TR WS
Slika 160: brezov beljavar Scolytus ratzeburgii, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Grüne 1979: Scolytus ratzeburgi Janson, 1856; Freude, Harde, Lohse 1981: Scolytus ratzeburgi Janson; Titovšek 1988: Scolytus ratzeburgi Janson; Pfeffer & Knížek 1993: S. ratzeburgii Janson, 1856; Pfeffer 1995: S. ratzeburgii Janson, 1856.
Slika 161: brezov beljavar Scolytus ratzeburgii, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v srednji in severni Evropi, v evropskem delu Rusije, Sibiriji, Koreji, na Japonskem in Kitajskem. Vrsta je bila pri nas najdena le enkrat, v Prekmurju, leta 1985 (slika 161). Oligofagna vrsta na brezah, gostitelji so Betula pubescens, B. pendula, B. raddeana, B. dahurica, B. ermanii, B. platyphylla in B. costata. Je floemofagna, monogamna vrsta, ki ima enoletno generacijo, roji junija in julija. Rovni sistem je enokrak, vzdolžni, materinski hodnik je dolg do 13 cm, opremljen je z okroglimi odprtinami za zračenje. Rovi ličink dosegajo dolžino do 25 cm. Brezov beljavar je naš največji beljavar, dolžina adulta znaša 4,0‒6,5 mm. Zadek se od 2. sternita poševno strmo dviga k pokrovkam. Samček ima na 3. sternitu gumbasto izboklino, na 4. sternitu pa dvodelno nabreklino (slika 160). Naseli območje krošnje in pozneje debelolubne dele drevesa. Je sekundarna vrsta, a se dopolnilno hrani na mladih vejicah.