32.05. Scolytus multistriatus (Marsham, 1802) MNOGOČRTNI BELJAVAR
RAZŠIRJENOST
E: AL AU BE BU BY CR CT CZ DE EN FR GB GE GR HU IR IT LA LT LU MC NL NR NT PL PT RO SK SL SP ST SV SZ YU
N: AG EG MO TU
A: IN TR UZ
AUR
NAR
NTR
Slika 157: mnogočrtni beljavar Scolytus multistriatus, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Grüne 1979: Scolytus multistriatus (Marsham, 1802); Freude, Harde, Lohse 1981: Scolytus multistriatus Marsham; Titovšek 1988: Scolytus multistriatus (Marsham); Pfeffer & Knížek 1993: Scolytus multistriatus (Marsham, 1802) a. m. multistriatus s. str.; Pfeffer 1995: Scolytus multistriatus multistriatus (Marsham, 1802).
Slika 158: mnogočrtni beljavar Scolytus multistriatus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v Evropi, na južnem in zahodnem območju evropskega dela Rusije, v Ukrajini, severni Afriki, Aziji ter na avstralskem, nearktičnem in neotropskem območju. Vrsta je bila v 20. stoletju razširjena po večjem delu Slovenije z izjemo SV dela države. Po letu 2000 sta znani le dve novi najdišči (slika 158). Populacije so verjetno v upadanju zaradi propadanja brestov. Gostitelji so pretežno Ulmus carpinifolia, U. laevis in U. hollandica, izjemoma Prunus domestica in Populus tremula. Kot gostitelja sta v Sloveniji zabeležena samo Ulmus minor in U. glabra. Je floemofagna in monogamna vrsta. V južni Evropi letno razvije dve generaciji, na severnih območjih Evrope pa eno generacijo. Zalega v tankolubne drevesne dele, v krošnjo in v tanjše dele debla oslabljenih in hirajočih starih dreves. Rovni sistem je enokraki vzdolžni, leži pretežno v skorji, materinski hodnik dosega dolžino 6 cm. Rovi ličink so gosto posejani in potekajo prečno. Dolžina adultov je 2,0‒4,0 mm. Zadek se od 2. sternita poševno dviga k pokrovkam. Na 2. zadkovem sternitu je dolg, zaobljen, vodoraven izrastek. Samčki imajo čelo sploščeno in poraslo s štrlečimi dlačicami, pri samičkah pa je čelo izbočeno in poraslo z redkimi dlačicami, pogosto pa je tudi brez dlačic (slika 157). Mladi hrošči opravljajo zrelostno hranjenje na vejicah in listnih pecljih, zato je vrsta hkrati sekundarna in primarna. Mladi hrošči prenašajo trose gliv Ophiostoma ulmi in O. novo-ulmi, ki povzročata nevarno holandsko brestovo bolezen, zato skupaj z brestovim beljavarjem (S. scolytus) spada med dve ekonomsko najpomembnejši vrsti podlubnikov na brestih. Feromoni: ( ̶ )-threo-4-methyl-3-Heptanol in ( ̶ )-ð-multi-striatin pri (Gerken 1977, Gerken s sod. 1978); ( ̶ )-α-multistriatin pri (Peacock s sod. 1975, Pearce s sod. 1975, Lanier s sod. 1977).