31.03. Pityokteines vorontzowi (Jakobson, 1896) VORONTZOWOV JELKAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BH BU CR CZ FR GE GR HU IT MC PL RO SK SL SP ST SZ UK YU
A: TR
Slika 147: vorontzowov jelkar Pityokteines vorontzowi, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Grüne 1979: Pityokteines vorontzovi Jakobson, 1895; Freude, Harde, Lohse 1981: Pityokteines vorontzowi Jakobs; Titovšek 1988: Pityokteines vorontzovi (Jakobson); Pfeffer & Knížek 1993: Pityokteines vorontzowi (Jakobson, 1895); Pfeffer 1995: P. vorontzowi (Jakobson, 1895).
Slika 148: vorontzowov jelkar Pityokteines vorontzowi, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v arealu jelke od južne Francije do Kavkaza, Bolgarije, zahodne Ukrajine in Turčije. Prisotnost vrste je bila podcenjena, njena razširjenost v Sloveniji je primerljiva z razširjenostjo drugih dveh vrst jelkarjev, vendar se običajno pojavlja v manjšem obsegu (slika 148). Gostitelji vornotzowovega jelkarja so Abies alba, A. cephalonica, A. nordmanniana in A. bornmülleriana, redkeje Larix decidua, Picea abies, Pseudotsuga menziesii in Pinus sylvestris. Pri nas je bila vrsta najdena izključno na A. alba. Številne najdbe v pasteh, nameščenih v čiste sestoje Pinus sylvestris (Brdo pri Kranju), so posledica učinkovitega privabljanja feromonov. Poligamna vrsta letno razvije dve generaciji, roji aprila in avgusta. Zalega zlasti v tankolubne drevesne dele, v veje do premera 1 cm in v zgornje dele debelc. Pri mladih jelkah naseli celotno deblo. Rovni sistem je zvezdast, prečno usmerjen, z 2‒8 materinskimi rovi. Velika kotilnica je globoko vtisnjena v beljavo. Dolžina adultov je 1,6‒2,4 mm. Samček ima na obeh obronkih koničnika po tri večje in en manjši zobček. Prvi (suturalni) zobček štrli poševno navzgor, drugi je odebeljen in vodoraven, tretji pa je usmerjen rahlo navzgor. Med drugim in tretjem zobčkom je običajno le en manjši zobček. Pri samički so zobčki slabo razviti, sredi čela ima vzdolžni grebenček, iz čela ji izrašča tudi ščetka iz gostih, rumenih dlačic (slika 147). Je sekundarna vrsta, ki na jelkah spremlja druge vrste jelovih podlubnikov. Feromoni: [S]-(-)-Ipsenol in [R]-(-)-Ipsdienol (Harring, Candace s sod. 1975; Harring, Candace 1978).