30.02. Pityogenes bistridentatus (Eichhoff, 1878) KRIVOZOBI ZVEZDAR
RAZŠIRJENOST
E: AL AU BH BU CR CZ FR GE GR HU IT MC PL RO SK SL SP ST SZ UK YU
A: CY JA NE TR
Slika 134: krivozobi zvezdar Pityogenes bistridentatus (samček 2x – dorzalo, lateralno, samička 2x – dorzalno, lateralno) (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Grüne 1979: Pityogenes bistridentatus Eichhoff, 1879; Freude, Harde, Lohse 1981: P. bistridentatus Eichhoff; Titovšek 1988: P. bistridentatus (Eichhoff); Pfeffer & Knížek 1993: P. bistridentatus (Eichhoff, 1879); Pfeffer 1995: P. bistridentatus (Eichhoff, 1878).
Slika 135: krivozobi zvezdar Pityogenes bistridentatus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je prisotna v južnem delu srednje Evrope, na Balkanu, v evropskem delu nekdanje Sovjetske zveze in v Aziji. Pri nas je z izjemo SV dela prisoten na celotnem ozemlju Slovenije (slika 135). Gostitelji so evropske in azijske vrste borov, redkeje Larix decidua, Abies spp. in Picea spp.. V Sloveniji je bila vrsta najdena na Pinus sylvestris, P. nigra, P. mugo in P. pinea, samo enkrat pa na Abies alba. Na Gorenjskem se pogosto lovi v pasti. Je poligam, letno razvije dve generaciji, roji maja in julija. Rovni sistem je zvezdast, s 5‒7 materinskimi rovi. Dolžina adultov je 2,2‒2,8 mm. Samčki imajo na koničniku na vsakem obronku po 3 zobčke, drugi je največji in močno ukrivljen navzdol. Tudi prvi (suturalni) zobček, ki leži blizu srednjega, je dobro razvit in zakrivljen. Tretji zobček je stožčast. Samice imajo na vsakem obronku po dve izraziti grbici (slika 134). Sekundarna vrsta ob ugodnih pogojih lahko postane primarna in ogroža zlasti borove letvenjake in mlajše drogovnjake. Feromon: 1-Hexanol v (Gerken 1977).