29.04. Orthotomicus proximus (Eichhoff, 1868) PLOSKOZOBI BORAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BE BH BU BY CR CT CZ DE EN FI FR GE GR HU IT LA LT MD NL NR NT PL PT SK SL SP ST SV SZ UK YU
N: AG
A: ES FE 2FUJ IQ JA KZ MG NC NO SC TR WS »Manchuria«
AFR
ORR
Slika 128: ploskozobi borar Orthotomicus proximus, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Grüne 1979: Orthotomicus proximus Eichhoff, 1867; Freude, Harde, Lohse 1981: O. proximus Eichhoff (feiferi Keller (1925)); Titovšek 1988: O. proximus (Eichhoff); Pfeffer & Knížek 1993: O. proximus (Eichhoff, 1867); Pfeffer 1995: O. proximus (Eichhoff, 1867).
Slika 129: ploskozobi borar Orthotomicus proximus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v srednji in severni Evropi, v Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Krimu, Kavkazu, Sibiriji, Koreji, na severnem Kitajskem, Japonskem, v severni Afriki, Aziji ter na afrotropskem in orientalskem območju. Pri nas je vrsta redka, najdena je bila le na treh lokacijah: v slovenskem delu Istre, na Gorenjskem in na Koroškem (slika 129). Glavni gostitelji so Pinus sylvestris, P. halepensis, P. densiflora, P. koraiensis, P. thunbergiana, P. parviflora, redkeje Picea spp., Abies spp. in Larix spp.. V Sloveniji je bil od gostiteljev v Istri zabeležen le P. nigra, na drugih lokacijah pa so se primerki ujeli v pasti. Razvije dve generaciji letno, roji maja ter julija in avgusta. Gradijo dolge zvezdaste rovne sisteme z 2‒5 materinskimi rovi. Dolžina adultov je 3,0‒3,8 mm. Pri obeh spolih je drugi zobček velik, vendar ni prečno razširjen. Pri samčku so vsi zobčki na robu koničnika, pri samički pa je četrti zobček potisnjen navznoter, tako da ni v vrsti s preostalimi (slika 128). Vrsta je izrazito sekundarna, naseljuje debla, stara od 20 do 100 let.