29.02. Orthotomicus laricis (Fabricius, 1792) MNOGOZOBI BORAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BE BH BU BY CR CT CZ DE EN FI FR GB GE GR HU IR IT LA LS LT LU MC MD NL NR NT PL PT RO SK SL SP ST SV SZ UK YU
N: AG MO
A: ES FE HEB HEI JA KZ MG NC SC SHA SHX TR WS
Slika 125: mnogozobi borar Orthotomicus laricis, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Siegel 1866: Bostrychus Laricis Fab.; Grüne 1979: Orthotomicus laricis (Fabricius, 1792); Freude, Harde, Lohse 1981: Orthotomicus laricis Fabricius; Titovšek 1988: Orthotomicus laricis (Fabricius); Pfeffer & Knížek 1993: Orthotomicus laricis (Fabricius, 1792); Pfeffer 1995: O. laricis (Fabricius, 1792).
Slika 126: mnogozobi borar Orthotomicus laricis, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v Evropi, na Kavkazu, v Mali Aziji, Sibiriji, Koreji, na Japonskem in v severni Afriki. Siegel (1866) navaja, da je bila vrsta »na Kranjskem pogostna, pod borovim in macesnovim lubjem«. Pri nas je vrsta zelo pogosta, razširjena je v vseh slovenskih pokrajinah (slika126). Gostitelji so Pinus cembra, P. mugo, P. densiflora, P. koraiensis, P. nigra, P. sibirica, P. strobus in Pinus sylvestris, redkeje tudi P. halepensis, Larix decidua, L. gmelinii, L. sibirica, Abies alba, Picea abies, P. jezoensis, P. obovata in P. orientalis. V Sloveniji so gostitelji P. abies, P. sylvestris, P. nigra in L. decidua. Je poligam, razvije dve generaciji letno, roji maja in avgusta. Naseljujejo zlasti debelolubne dele dreves. Rovni sistem je v obliki nepravilnega prostorskega hodnika, iz katerega pozneje izhajajo vijugasti larvalni rovi. Dolžina adulta je 3,3‒3,8 mm. Koničnik je zelo strm, pri samčku skoraj okrogel. Spolni dimorfizem je dobro izražen, zobčki so pri samčku krepkejši kot pri samici (slika 125). Je poligamna in saproksilna vrsta. Zaradi izrazito sekundarnega značaja nima večjega ekonomskega pomena.