28.06. Ips typographus (Linnaues, 1758) OSMEROZOBI LUBADAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BE BH BU BY CR CT CZ DE EN FI FR GB GE GR HU IC IR IT LA LS LT LU MD NR NT PL PT RO SK SL SP ST SV SZ UK YU
N: AG
A: ES FE GAN HEI HEN JA JIL KZ MG NC NMO QIN SC SCH SHA TR WS XIN
Slika 121: osmerozobi lubadar Ips typographus (zgoraj: samček – lateralno, dorzalno, spodaj: samička – lateralno, dorzalno) (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Siegel 1866: Bostrychus typographus Lin.; Grüne 1979: Ips typographus Linné, 1758; Freude, Harde, Lohse 1981: Ips typographus Linné; Titovšek 1988: Ips typographus (Linné); Pfeffer & Knížek 1993: I. typographus (Linnaues, 1758); Pfeffer 1995: Ips typographus (Linné, 1758).
Slika 122: osmerozobi lubadar Ips typographus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v arealu navadne smreke (Picea abies) v srednji Evropi, severni Evropi, Bosni, Srbiji, Bolgariji, na Kavkazu in v Sibiriji. Vrsta je razširjena po vsej Sloveniji, od kolinskega do alpinskega pasu (slika 122). Gostitelji: Picea abies, P. obovata, P. omorica, P. jezoensis, Pinus sylvestris, P. strobus, P. sibirica, P. koraiensis in Abies sibirica, redkeje Larix spp., Pseudotsuga spp., Pinus nigra in Abies alba. V Sloveniji je gostitelj skoraj vedno P. abies, redko tudi P. sylvestris in A. alba. Letno razvije 2‒3 generacije. Gradi vzdolžno usmerjene, najpogosteje z 2‒3 krake rovne sisteme. Velikost adultov je 4,2‒5,5 mm. Oba spola imata na vsakem obronku koničnika po 4 zobce na približno enaki razdalji, od katerih je tretji največji in gumbasto odebeljen. Stiki členov na kiju tipalke potekajo v blagem loku (slika 121). Je floemofagna sekundarna vrsta, v ugodnih trofičnih in vremenskih razmerah se pogosto pojavlja v gradacijah. Je zelo pogosta vrsta v odraslih zasmrečenih sestojih, v katerih lahko povzroča veliko ekonomsko škodo. Glede na porušeno razmerje razvojnih faz, velike površine zasmrečenih gozdov in podnebne spremembe je njegova svetla prihodnost v Sloveniji zagotovljena. Vrsta je primarni saproksil. Podobno kot drugi podlubniki ima številne naravne sovražnike: bakterije, glive, nematode, praživali, pršice, žuželke in ptice. Njegovo obvladovanje v gospodarskih gozdovih je uspešno le ob doslednem izvajanju preventivnih, profilaktičnih in zatiralnih ukrepov. Feromoni: 2-Methyl-3-buten-2-ol, [S]-cis-Verbenol, Ipsdienol; (Ipsenol, trans-Verbenol) (Bakke 1970, Bakke s sod. 1977).
GALERIJA SLIK
