28.02. Ips amitinus (Eichhoff, 1872) MONTANSKI LUBADAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BE BH BU CR CZ DE EN FI FR GE GR HU IT LA LT MC NL NT PL RO SL* SK SZ YU
A: TR
Slika 114: montanski lubadar Ips amitinus, lateralno, dorzalno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Grüne 1979: Ips amitinus (Eichhoff, 1871); Freude, Harde, Lohse 1981: Ips amitinus Eichhoff; Titovšek 1988: Ips amitinus (Eichhoff); Pfeffer & Knížek 1993: I. amitinus (Eichhoff, 1871); Pfeffer 1995: I. amitinus (Eichhoff, 1871); Vega & Hofstetter 2015.
Slika 115: montanski lubadar Ips amitinus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta se pojavlja v Evropi, na območju nekdanje Jugoslavije, v zahodnem delu nekdanje Sovjetske zveze in v Turčiji. V Sloveniji je znanih nekaj najdišč na Koroškem in le po eno najdišče na Gorenjskem in Štajerskem. Njegov areal so višje montanske lege, največkrat nad 1000 m (slika 115). Gostitelji so: Picea abies, P. omorica, Pinus mugo, P. rotundata, P. peuce, P. heldreichii in P. cembra, izjemoma tudi Pinus nigra, Abies alba in Larix decidua. V Sloveniji je bil ugotovljen le na Picea abies. Letno razvije 1‒2 generaciji, roji maja in julija. Je floemofag, dolžina adulta znaša 3,5‒4,8 mm (slika 114). Rovni sistem je zvezdast, s 3‒7 dolgimi materinskimi hodniki. Od morfološko podobnega osmerozobega lubadarja (I. typographus) in macesnovega lubadarja (I. cembrae) je vitkejši, od njiju se razlikuje tudi po skoraj popolnoma ravnih stikih členov na kiju tipalk in po bleščečem žlebu koničnika, na katerem ob šivu pokrovk manjkajo dlačice. Vrsta je potencialno nevarna, vendar za zdaj v Sloveniji zaradi redkosti in pojavljanja na višjih nadmorskih višinah ne povzroča večje gospodarske škode.