23.01. Crypturgus cinereus (Herbst, 1794) BOROV PODALJŠKAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BE BU BY CR CT CZ DE EN FI FR GE GR HU IT LA LS LT LU MC NR NT PL RO SK SL SP ST SV SZ UK YU
A: ES FE HEI JIL MG NC TR WS
Slika 87: borov podaljškar Crypturgus cinereus, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Brancsik, 1871: Crypturgus cinereus (Herbst); Grüne 1979: Crypturgus cinereus Herbst, 1793; Freude, Harde, Lohse 1981: Crypturgus cinereus Herbst; Titovšek 1988: Crypturgus cinereus (Herbst); Pfeffer & Knížek 1993: Crypturgus cinereus Herbst, 1793; Pfeffer 1995: C. cinereus Herbst, 1793.
Slika 88: borov podaljškar Crypturgus cinereus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v Evropi, na območju nekdanje Jugoslavije, Korziki, Kavkazu, Mali Aziji in Sibiriji. Naseljuje severni del Slovenije, pogost je zlasti v okolici Kranja, kjer se je pogosto lovil v pasti (slika 88). Gostitelji so Pinus halepensis, P. heldreichii, P. nigra, P. strobus, P. pinaster, P. pinea, P. mugo, P. sylvestris, Picea abies, P. obovata, P. orientalis, Abies alba, A. sibirica in Juniperus spp.. Je monogamna vrsta, ki letno razvije dve generaciji, roji aprila in maja. Rovni sistem je nepravilne oblike, materinski hodniki izhajajo kot podaljšek z materinskega hodnika večjega podlubnika, ki je že prej naselil gostiteljsko drevo. Borovega podaljškarja (in druge vrste iz tega rodu) zato imenujemo tudi »parazit prostora«. V Sloveniji smo vrsto našli samo na P. abies, kjer je podaljševala rovne sisteme osmerozobega lubadarja (Ips typographus), šesterozobega zvezdarja (Pityogenes chalcographus) in smrekovega dvojnookca (Polygraphus poligraphus). Telo je črno do rjavo, mat. Dolžina adulta je 1,1‒1,3 mm, največji osebki lahko dosežejo dolžino 1,4‒1,6 mm. Vratni ščit je razločno mrežasto strukturiran (slika 87). Kot izrazito sekundarna vrsta naseli le odmirajoča in že odmrla drevesa in pomombno prispeva k razkroju odmrlega drevja.