19.03. Cryphalus piceae (Ratzeburg, 1837) JELOV ZRNAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BH BU BY CR CT CZ FR GE GR HU IT LA LT MC PL RO SK SL SP ST SZ UK YU
N: AG
A: FE JA NC NE SC TR »Mandžurija«
Slika 80: jelov zrnar Cryphalus piceae, lateralno, dorzalno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Grüne 1979: Cryphalus piceae (Ratzeburg, 1837); Freude, Harde, Lohse 1981: Cryphalus piceae Ratzeburg; Titovšek 1988: Cryphalus piceae (Ratzeburg); Pfeffer & Knížek 1993: C. piceae (Ratzeburg, 1837); Pfeffer 1995: C. piceae (Ratzeburg, 1837).
Slika 81: jelov zrnar Cryphalus piceae, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v srednji in severni Evropi, na Balkanskem polotoku, Kavkazu, Mali Aziji in severni Afriki. V Sloveniji je jelov zrnar razmeroma pogost, manjkajo le najdbe iz Prekmurja, Bele krajine in slovenskega dela Istre (slika 81). Najdišča so v kolinskem in montanskem pasu, najvišje zabeleženo je na nadmorski višini 1470 m (Vodični vrh, Julijske Alpe). Najpogosteje živi v starih jelovih gozdovih, ki so v slabši zdravstveni kondiciji. Gostitelji so Abies alba, A. nordmanniana, A. borisii regis, A. cephalonica in A. bornmülleriana, manj pogosto tudi Picea abies, Pinus sylvestris, Larix decidua, Thuja spp., v severni Afriki na Cedrus sp.. V Sloveniji je edini znani gostitelj A. alba. Letno razvije dve generaciji, prvič roji marca in aprila, drugič junija. Napada starejša debla, naseli lahko tudi majhne veje in vejice. Rovni sistem je nepravi (lažni) zvezdast. Jeseni se hrošči zavrtajo v lubje navidezno zdravih dreves, kjer prezimijo. Jelov zrnar je v Sloveniji gospodarsko pomembna vrsta, ki skupaj z vrstami iz rod u jelkarjev (Pityokteines) ogroža jelove gozdove. V primerjavi s sorodno vrsto smrekovega zrnarja (C. asperatus) je običajno svetlejši, dolžina adulta je 1,1‒1,8 mm (slika 80).