18.06. Pityophthorus pityographus (Ratzeburg, 1837) JELOV VEJAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BE BH BU CR CZ DE EN FR GE GR HU IT MC PL RO SK SL SP SV SZ UK YU »Caucasus«
Slika 73: jelov vejar Pityophthorus pityographus, lateralno, dorzalno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Grüne 1979: Pityophthorus pityographus Ratzeburg, 1837; Freude, Harde, Lohse 1981: Pityophthorus pityographus Ratzeburg; Titovšek 1988: Pityophthorus pityographus (Ratzeburg); Pfeffer & Knížek 1993: Pityophthorus pityographus Ratzeburg, 1837 a. P. p. pityographus s. str.; Pfeffer 1995: Pityophthorus pityographus pityographus (Ratzeburg, 1837).
Slika 74: jelov vejar Pityophthorus pityographus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v srednji Evropi, Bolgariji, Romuniji, nekdanji Jugoslaviji, Ukrajini, na Krimu in Kavkazu. V Sloveniji je ena najpogostejših vrst podlubnikov na tankolubnih delih iglavcev. P. pityographus je prisoten v vsej državi, manjkajo le najdbe iz Prekmurja in Bele krajine (slika 74). Gostitelja sta Picea abies in P. obovata, manj pogosto Pinus sylvestris, P. mugo, P. cembra, P. strobus, Abies alba, A. pectinata, A. nordmanniana, A. sibirica, Larix decidua, Pseudotsuga menziesii in Tsuga canadensis. V Sloveniji je vrsta najpogostejša na P. abies in A. alba, zabeležena pa je bila še na P. sylvestris, P. mugo, P. strobus, P. halepensis in L. decidua. Letno razvije dve generaciji, roji maja in julija ter avgusta. Naseljuje dele dreves s tankim lubjem: veje in vrhače starejših dreves, pa tudi oslabljena mlada drevesa. Rovni sistem je zvezdast, s 4‒7 kraki (materinskimi rovi), ki so lahko dolgi do 15 cm in se zajedajo v beljavo. Na tanjših vejah lahko potekajo okoli vej. Larvalni rovi so kratki. V praksi se rovni sistemi jelovega vejarja pogosto zamenjujejo za rovne sisteme šesterozobega zvezdarja (Pityogenes chalcographus), a so rovi jelovega vejarja opazno ožji, odtis kotilnice pa je jasno viden tudi v beljavi, na mestu, kjer se stikajo materinski hodniki. Pri šesterozobem zvezdarju leži kotilnica v skorji, zato se materinski rovi navidezno ne stikajo. Na zadnji tretjini pokrovk je široka vzdolžna brazda, rob koničnika pa je dvignjen, z vrsto dlačic. Dolžina adulta je 1,6‒2,3 mm (slika 73). Vrsta je sekundarna, vendar ob namnožitvi lahko pomeni nevarnost za mlajše sestoje iglavcev. V starejših sestojih izloča mlada podstojna drevesa iglavcev.