09.02. Tomicus minor (Hartig, 1834) MALI POGANJKAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BE BH BU BY CR CT CZ DE EN FI FR GB GE GR HU IT LA LT LU MC NL NR NT PL PT RO SK SL SP ST SV SZ TR UK YU
A: ANH ES CY FUJ GAN GUI GUX HEB HEI HEN HUB HUN JA JIA JIL JIX KZ LIA MG NC NE NMO SC SCH SHA SHX SCH TR WS YUN ZHE
Slika 42: mali poganjkar Tomicus minor, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Siegel 1866: Hylurgus minor Hartig; Grüne 1979: Blastophahus minor (Hartig, 1834); Freude, Harde, Lohse 1981: Blastophahus minor Hartig; Titovšek 1988: Blastophahus minor (Hartig); Pfeffer & Knížek 1993: Tomicus minor (Hartig, 1834); Pfeffer 1995: T. minor (Hartig, 1834) (Myelophilus minor Eichhoff, 1881; Blastophahus minor Eichhoff, 1864; Tomicus minor (Hartig)); Vega & Hofstetter 2015; Faccoli 2015.
Slika 43: mali poganjkar Tomicus minor, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta se pojavlja v Evropi, v Sibiriji, na Krimu, na Kavkazu in v Mali Aziji. Siegel (1866) omenja, da T. minor »na Kranjskem živi skupno z vrstama veliki poganjkar (T. piniperda) in dolgodlakim zbitežem (Hylurgus ligniperda)«. V Sloveniji je pogosta v vseh slovenskih pokrajinah (slika 43). Mali poganjkar je polifagna vrsta na kontinentalnih borih, predvsem na Pinus sylvestris in P. nigra (P. mugo, P. densiflora, P. halepensis, P. pinaster, P. pinea, P. brutia, P. strobus, P. heldreichii, P. cembra). V večjem delu Slovenije je najpogostejši gostitelj P. sylvestris, na Primorskem in Notranjskem tudi P. nigra. Ugotovljen je tudi na P. strobus (Ljubljana) in P. contorta (drevesnica, Prekmurje). Zalega v tankolubnih delih drevesa, navadno krošnji dreves, v obrši. Je monogam, gradi dvokraki prečni rovni sistem, vsak krak je dolg 3‒6 cm in širok 2 mm, oba rova naredi ena samica. Kratki larvalni hodniki potekajo pravokotno iz materinskega hodnika, bubilnica na koncu je pogreznjena globoko v beljavo. Adulti so srednje velikosti, v dolžino merijo 3,2‒5,2 mm (slika 42). Je floemofagna in ksilomicetofagna vrsta. Dopolnilno ali zrelostno prehranjevanje poteka v strženih enoletnih poganjkov, zato je vrsta tudi primarna. Pogosta je v gostih borovih gozdovih, ki so bili poškodovani zaradi snega ali požara.
GALERIJA SLIK
