08.01. Hylurgus ligniperda (Fabricius, 1787) DOLGODLAKI ZBITEŽ
RAZŠIRJENOST
E: AU AZ BE BH BU BY CR CT CZ DE EN FI FR GE GR HU IT LA LT MC MD NL NR NT PL PT RO SK SL SP ST SV SZ UK YU
N: AG CI MO MR TU
A: CY HEI JA TR WS
AFR
AUR
NAR
Slika 38: dolgodlaki zbitež Hylurgus ligniperda, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Siegel 1866: Hylurgus ligniperda Fab.; Brancsik 1871: Hylurgus ligniperda Fabr.; Grüne 1979: Hylurgus ligniperda (Fabricius, 1792); Freude, Harde, Lohse 1981: Hylurgus ligniperda Fabricius; Pfeffer & Knížek 1993: H. ligniperda (Fabricius, 1787); Pfeffer 1995: H. ligniperda (Fabricius, 1787).
Slika 39: dolgodlaki zbitež Hylurgus ligniperda, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Razširjen je v južni in srednji Evropi, evropskem delu Rusije, severni Afriki, Aziji, na afrotropskem, avstralskem in nearktičnem območju. Siegel (1866) navaja, da je bila vrsta »na Kranjskem redka, v borovcih«. Enako meni tudi Brancsik (1871), ki je vrsto našel v Lenartu v Slovenskih goricah. Novejše raziskave kažejo, da je vrsta razmeroma pogosta v JV delu Slovenije, zlasti v slovenskem delu Istre, kjer se je množično lovila v pasti. V drugih delih Slovenije v zadnjih 100 letih ni bilo novih najdb (slika 39). Gostitelji so: Pinus spp. (P. nigra, P. sylvestris, P. strobus, P. halepensis, P. pinaster in P. pinea). Ima od ene do tri generacije letno. Rojijo od aprila do maja in od julija do avgusta. Rovni sistem je enokraki vzdolžni, dolžine 10‒16 cm, izdolbe ga v spodnjih delih debel, v koreninskem vratu, v debelih površinskih koreninah velikih dreves in v svežih panjih. Od materinskega rova se širijo vijugasti larvalni rovi. Dolžina adultov je 5,0‒5,5 mm (slika 38). Vrsta je sekundarna.