07.01. Dendroctonus micans (Kugelann, 1794) SMREKOV ORJAKAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BE BU BY CR CT CZ DE EN FI FR GB GE GR HU IT LA LT LU NL NR NT PL SK SL SP SV SZ UK YU
A: ES FE GAN HEI JA JIL KZ LIA MG NMO QIN SCH TR WS XIN XIZ
Slika 36: smrekov orjakar Dendroctonus micans, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Siegel 1866: Dendroctonus micans Kugl.; Grüne 1979: D. micans (Kugelann, 1794); Freude, Harde, Lohse 1981: D. micans Kugelann; Titovšek 1988: D. micans (Kugelann); Pfeffer & Knížek 1993: D. micans (Kugelann, 1794); Pfeffer 1995: D. micans (Kugelann, 1794); Vega & Hofstetter 2015.
Slika 37: smrekov orjakar Dendroctonus micans, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v centralno-severnem delu Evrope ter v Veliki Britaniji, Ukrajini, zahodnem delu Rusije in v Aziji. Pojavlja se v manjših populacijah v južnih Alpah, širi se v zahodno in južno Evropo. Siegel (1866) navaja, da je bila vrsta »na Kranjskem redka, pod smrekovim lubjem« (slika 37). Gostitelji so iglavci: Picea abies, Picea spp., manj pogosto Abies alba, Larix decidua, Pinus sylvestris, Pinus montana, Picea breweriana, P. omorika, P. orientalis, P. engelmanii, P. sitchensis, Pinus contorta in P. mugo. Na redkih najdiščih v Sloveniji je bila gostiteljska vrsta vedno Picea abies. Je monogamna vrsta z enoletno generacijo, roji od aprila do septembra. Samica odloži do 100 jajčec v notranje zidove okroglaste ploskovne izjedine ali kotilnice. V izjedini brez črvine, velikosti 6‒15 cm, ličinke L1 dolbejo, razvrščene v eni vrsti, larvalni rov, ki je nadaljevanje materinskega rova. V istem rovu poteka tudi zrelostno prehranjevanje odraslih, spolno nezrelih hroščev. Smrekov orjakar je največji evropski podlubnik, dolžina samcev znaša 6,0‒6,5 mm, samic pa 7,0‒8,0 mm (slika 36). Odrasli hrošči običajno gostiteljsko drevo kolonizirajo v spodnjem delu debla, še zlasti če so tam prisotne mehanske poškodbe. Vhodne odprtine se jasno prepoznajo po stožcih smole. Materinski rovi ne poškodujejo beljave, zato napadena drevesa pogosto preživijo.
GALERIJA SLIK
