06.02. Pteleobius vittatus (Fabricius, 1792) RJAVOBETNI BRESTAR
RAZŠIRJENOST
E: AU, BE, BU, BY, CR, CT, CZ, FR, GB, GE, GR, HU, IR, IT, LA, LT, MC, NL, PL, RO, SK, SL* SP, ST, SZ, UK, YU
A: IS TR
Slika 34: rjavobetni brestar Pteleobius vittatus, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Siegel 1866: Hylesinus vittatus Fab.; Grüne 1979: Pteleobius vittatus (Fabricius, 1787); Freude, Harde, Lohse 1981: P. vittatus Fabricius; Pfeffer & Knížek 1993: P. vittatus (Fabricius, 1787); Pfeffer 1995: P. vittatus (Fabricius, 1787).
Slika 35: rjavobetni brestar Pteleobius vittatus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v Evropi, Mali Aziji, Ukrajini, državah nekdanje Jugoslavije in Aziji. Siegel (1866) navaja, da vrsta »na Kranjskem ni redka, na hrastih«. V Sloveniji sta znani dve najdišči blizu Iga, brez zabeležene gostiteljske rastline, in novejše najdišče s slovenskega dela Istre, kjer se je vrsta ujela v past (slika 35). Je monogamna vrsta, po literaturi so gostitelji Ulmus spp. (U. laevis, U. carpinifolia, U. glabra), izjemoma Acer campestre, Fraxinus excelsior in Carpinus sp.. Dolžina adulta je 1,8‒2,3 mm (slika 34). Hrošči prenašajo trose patogenih gliv, ki povzročajo odmiranje brestov ali holandsko brestovo bolezen. To sta glivi: Ophiostoma ulmi (Buisman) Nannf. (sin. Ceratocystis ulmi (Buism.) C. Moreau) in Ophiostoma novo-ulmi Brasier. Vrsta je v Sloveniji verjetno postala redkejša zaradi propadanja brestov.