04.03. Hylesinus varius (Fabricius, 1775) PISANI JESENAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BE BU BY CR CT CZ DE EN FI FR GB GE GR HU IR IT LA LS LT LU MA MC NR NT PL PT RO SK SL SP SV ST SZ UK YU
N: AG MO TU
A: HEI IN JIL LIA SHA TR
Slika 28: pisani jesenar Hylesinus varius, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Siegel 1866: Hylesinus Fraxini; Grüne 1979: Leperesinus varius (Fabricius, 1775); Freude, Harde, Lohse 1981: L. varius Fabricius; Titovšek 1988: L. varius (Fabricius); Pfeffer & Knížek 1993: Leperesinus fraxini (Panzer, 1779); Pfeffer 1995: Hylesinus varius (Fabricius, 1775).
Slika 29: pisani jesenar Hylesinus varius, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta se pojavlja v centralni in južni Evropi, na Uralu, v severni Afriki in Aziji. Siegel (1866) navaja, da vrsta »na Kranjskem ni redka, na jesenih«. Danes je razširjena po vsej Sloveniji (slika 29), njena pogostost pa se bo v prihodnje verjetno zmanjšala zaradi propadanja jesenov. Gostitelji so: Fraxinus excelsior, F. ornus, F. americana, manj pogosto tudi Olea europaea, Juglans spp., Quercus robur, Pyrus sp., Robinia pseudoacacia, Fagus spp., Acer spp., Corylus avellana, Carpinus betulus in Syringa vulgaris. V Sloveniji je vrsta zabeležena na Fraxinus excelsior, F. ornus, F. angustifolia in Olea europaea. Napada debla in glavne veje, izjemoma tudi tanjši material do debeline svinčnika. Roji od marca do maja, letno razvije eno generacijo. Rovni sistem je dvokraki prečni, kotilnica, materinski rovi, rovi ličink in bubilnice so globoko v beljavi. Dolžina imaga je 2,5‒3,5 mm (slika 28). Vrsta ima poleg sekundarnega tudi primarni značaj, zaradi dopolnilnega prehranjevanja in prezimovanja pod skorjo popolnoma zdravih dreves. Pri tem na deblih nastajajo razpoke in zadebelitve, ki spominjajo na rakasto rano, »jesenove rože«. V Sloveniji je to gospodarsko najpomembnejši podlubnik na jesenih.
GALERIJA SLIK
