04.02. Hylesinus toranio (D´Anthoine, 1788) OLJKOV JESENAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BE BU CR CZ DE FR GB GE GR HU IT LA MC MD NR PL SK SL SP SV ST SZ UK YU
N: AG MO
A: IS JAi LE TR
NTR
Slika 26: oljkov jesenar Hylesinus toranio, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Grüne 1979: Hylesinus oleiperda Fabricius, 1792; Freude, Harde, Lohse 1981: H. oleiperda Fabricius; Titovšek 1988: H. oleiperda Fabricius; Pfeffer & Knížek 1993: H. oleiperda Fabricius, 1792; Pfeffer 1995: H. oleiperda (Fabricius, 1792).
Slika 27: oljkov jesenar Hylesinus toranio, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v južni in srednji Evropi ter v južnem delu severne Evrope, Ukrajini, na Kavkazu, Krimu, severni Afriki, Aziji in na neotropskem območju. Razmeroma redke (starejše in novejše) najdbe so razporejene po večjem delu Slovenije, manjkajo pa najdišča v vzhodnem delu države (slika 27). Gostitelji so Olea europaea, Fraxinus excelsior, F. ornus, manj pogosto tudi Fagus sylvatica, F. orientalis, Robinia pseudoacacia, Syringa vulgaris, Ligustrum spp. in Eleagnus spp.. V Sloveniji sta kot gostiteljski rastlini znana Fraxinus excelsior in F. ornus. Je monogamna vrsta, letno razvije eno generacijo. Roji aprila in maja, na Primorskem že marca. Naseljuje zlasti drevesne strukture srednje debeline (debelca, debelejše veje). Rovni sistem je dvokrak prečni, materinski hodniki so dolgi 3‒4 cm in se zajedajo globoko v beljavo. Larvalni rovi so dolgi 5‒7 cm in se končujejo 1 cm globoko v beljavi. Jeseni in spomladi se dopolnilno prehranjuje z vrtanjem v zeleno skorjo pri osnovi popkov. Dolžina hrošča je 2,5‒3,2 mm (slika 26). Vrsta je zato hkrati primarna in sekundarna. Lahko škoduje oljkam.