04.01. Hylesinus crenatus (Fabricius, 1787) VELIKI JESENAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BE BY CR CT CZ DE EN FI FR GB GE GR HU IR IT LA LT LU MC NR NT PL RO SK SL SP SV ST SZ UK YU
N: AG MO
A: KI TR
Slika 24: veliki jesenar Hylesinus crenatus, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Grüne 1979: H. crenatus (Fabricius, 1787); Freude, Harde, Lohse 1981: H. crenatus Fabricius; Titovšek 1988: H. crenatus Fabricius; Pfeffer & Knížek 1993: H. crenatus (Fabricius, 1787); Pfeffer 1995: H. crenatus (Fabricius, 1787).
Slika 25: veliki jesenar Hylesinus crenatus, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v centralni in južni Evropi ter na drugih sredozemskih območjih, kot so severna Afrika (Maroko, Alžirija), Kavkaz in Mala Azija. V Sloveniji se pojavlja regionalno, vendar redko (slika 25). Gostitelji so Fraxinus excelsior, F. americana in F. angustifolia. Izjemoma naseljuje tudi Quercus robur, Quercus spp., Juglans nigra, J. regia, Syringa vulgaris, Tilia sp. in Acer sp.. Naseljuje zlasti debelejša jesenova debla, v Sloveniji je zabeležen le na vrsti F. excelsior. Roji proti koncu aprila, razvije eno, v letih z višjimi temperaturami tudi dve generaciji. Rovni sistem je dvokrak, prečno usmerjen, dolg do 8 cm. Pogosto sta kraka materinskih rovov različno dolga, en krak lahko tudi manjka. Čokat, svodast hrošč meri v dolžino od 4 do 6 mm (slika 24). Je monogamna vrsta, razmeroma redka in nima pomembnejše gospodarske vloge. Zaradi propadanja jesena (jesenov ožig, Hymenoscyphus fraxineus (T. Kowalski) Baral, Queloz & Hosoya 2014) bo v prihodnosti verjetno postala še redkejša.