01.05. Hylastes cunicularius (Erichson, 1836) SMREKOV KORENINAR
RAZŠIRJENOST
E: AU BE BH BU BY CR CT CZ DE EN FI FR GB GE GR HU IR IT LA LS LT MC NR NT PL PT SK SL SV ST SZ UK YU
N: AG
A: JA ES FE HUB LIA NC SHA SCH SY TR WS XIN YUN
Slika 11: smrekov koreninar Hylastes cunicularius, dorzalno, lateralno (Foto: Maja Jurc)
STAREJŠI KATALOGI IN KLJUČI – NAVEDBE IMENA
Siegel 1866: Hylastes cunicularius Er.; Grüne 1979: H. cunicularius Erichson, 1836; Freude, Harde, Lohse 1981: H. cunicularius Erichson; Lucht 1987: H. cunicularius Er., 1836; Titovšek 1988: H. cunicularius Erichson; Pfeffer & Knížek 1993: H. cunicularius Erichson, 1836; Pfeffer 1995: H. cunicularius Erichson, 1836.
Slika 12: smrekov koreninar Hylastes cunicularius, karta razširjenosti glede na zbrane zgodovinske in recentne podatke
EKOLOGIJA IN PRISOTNOST V SLOVENIJI
Vrsta je razširjena v srednji in severni Evropi, v severni Afriki in v Aziji. Navedbo, da je vrsta »na Kranjskem redka …« (Siegel 1866), demantirajo številna starejša in novejša najdišča v vseh slovenskih pokrajinah z izjemo Prekmurja in Bele krajine (slika 12). Gostitelji so Picea abies, Picea obovata, Picea orientalis, manj pogosto Larix decidua, Pinus sylvestris, Abies spp., izjemoma Pseudotsuga sp. V Sloveniji so zabeležene najdbe na panjih in deblih Picea abies, še pogosteje pa so se hrošči ujeli v pasti. Ima od 1 do 2 generaciji letno, roji aprila ter julija in avgusta. Enokraki vzdolžni rovni sistem je dolg 6‒12 cm. Dolžina adulta je 3,5‒4,4 mm. Pokrovki se lokasto spuščata k zadnjemu sternitu, sterniti zadka potekajo ravno. Vratni ščit je najožji spredaj, glava je od zgoraj dobro vidna in podaljšana v kratek rilček. Spolni dimorfizem ni jasno izražen (slika 11). V mladih smrekovih sestojih je škodljiv zaradi zrelostnega in regeneracijskega prehranjevanja.
